Stran:Glasi domorodni.djvu/98

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana




Serčice mi bije vroče,
Skor bi ne pustila te,
Al te mati Slava hoče,
Kliče svoje rešnike.

Pojdi, pojdi hrabri orel,
Zleti sivi sokole,
De bo srečni dan zazoril
Slave drage matere.

V pravdo sveto boj te zove
Za pravico materno;
Hujše ptuji hrup če rjove,
Hrabrejši branite jo.

Ak vas slavni boj pobije —
Vmerli saj ste materi!
Kdor pa za-njo kri prelije,
V slavi večni ta živi!


Preserčno reče, zalostno,
In zraven toči solzico,
Poljubi zadnjič sinčika,
In — množici ga hrabri da.

Vojaška glasno zadoní,
Bojarna truma preč hití;
Junakov slavnih množica
Slavjanke pelje sinčika.