Stran:Glasi domorodni.djvu/83

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana



„„Sinček! rožce te rudeče
Žarnojasne in goreče,
Maki so zarudeni;
Tak ljubezen v sercu vneta
Mora biti tvoja sveta
Za domače vse reči!““

Sinček skoči, krog pogleda,
Kar mu kroglovita, bleda
Zabliši cvetličica.
„Mati ljuba vidiš te le,
Bolj, ko merzli snežec bele,
Krila tak nedolžniga?“

„„Sinček mali! rožce te le,
Bolj ko merzli snežec bele
Imenujejo se slak.
Tvoje serce ptuje zlobe,
Ptuje želje in hudobe
Mora biti čisto tak!““

Rožce druge krog išeči,
Od veselja hrepeneči
Sinček k materi hití:
"Ko nebesa večne slave,
Mati glej cvetlice plave,
Lepših oj gotovo ni.“