Stran je bila lektorirana
Enakost-bratinstvo.
Od ene se matere dalje roduje,
Plemena človeškiga sleherni člen,
Le vsakiga duh izbudi, oživljuje,
Od Boga v človeško serce zasajen;
Iz ene moči
Duha in kervi,
Kar nas je na svetu, smo se porodili,
De se bi ko bratje rojeni ljubili.
Pristopimo k zibelki, kako nezmožen
Otrok se v nji žalostno meče okrog;
Pogled in vekanje premilo je tožen
Izdihljej nar pervi življenja nadlog;
Le jok inò stok,
Povzdigvanje rok,
Oznani pri slehernim revnosti silo,
Terpljenje enako vsih revčic nemilo.
Oj matere ve, otročičev rodinke,
Povejte nam, koljko budile noči
Za hčerke ste vaše in koljko za sinke
Prestale zamud in neznanih skerbi,
