Stran:Glasi domorodni.djvu/70

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

Čuj, to je sveto rodoljubje,
Sovražniku plačivno kljubje
Naróda naš'ga slavniga.
De narodnost mu ne pospava,
Se krepi njega mati Slava,
Blagó življenje zarod da.

Zato z njim ptujci ne igrajte,
Če mirn je rad, ga ne skušajte,
Alj vredna mu je mati kaj;
Ak mu jo hočete vi vzeti
V krivični pravdi jo zatreti,
Se zbudil bo, ko strašni zmaj.

Iz dola vsokiga in z brega
Donela bo sinov prisega,
Zarekba Bogu rečena:
De varjemo si dom in vero,
Razdjati hočemo zavero!
In Bog jim moč in — zmago da . . .