Pojdi na vsebino

Stran:Glasi domorodni.djvu/7

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

Slovenci smo; hočemo in moramo tedaj v odmerji lastniga polja, lastne moči Slovenijo snažiti, lepšati do enakiga bleska deržavnih sestric, de vredna, mogočna stopi pred mater svojo veliko, kadar pokliče z nebrojnimi otroci vse hčerice zale.

Udje smo Austrije blage, namestnice Slave; hočemo in moramo tedaj jo v postavah svobodnih, čez vse njene narode enako razširjenih častiti in spoštovati; podperati jo, ak hoče zagnati v nevarno jo morje, kjer silni vihar, natorne postave razvezan ladjico sleherno v valove zagrebe.

Sinovi smo velike matere Slave! hočemo in moramo tedaj ji služiti z vsimi močmi telesa in duha, kar nam jih je podarila; hočemo vse njene sinke po zemlji razkropljene ljubiti ko brate rojene; — jedina nas želja, jedina namemba, jedina nas mati po zemlji ak ravno razstresene vodi, ki v časov dozoru združiti nas hoče, združila gotovo