Pojdi na vsebino

Stran:Glasi domorodni.djvu/64

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

Edinost.


Edino je večno, ko drugo pogine,
Edino ostane in nikdar ne mine;
Edino vse dobro in krasno obseže,
In z nju stanovitnost krepotno zaveže,
Iz veka na vek in za vek obstoji.
Edino ostane,
Se nikdar ne gane,
Ko drugo odpade in nično beží.


Edinost lastnost je Stvarnika obstojna,
Če tudi v stvaréh se odkriva nam brojna,
Nje duh po nebesih visokih ustvarja,
Nje svit nam dani in plami vsaka zarja,
Nje glas in ukaz pretresavni je grom;
Vse krožniga šira,
Edinost zvira,
Ki v bitji vsim ima ob enim nje dom.


Na zemlji nje hčerka krepotnim narodam
Obstoj ohranuje z mogočnim zaplodam;
Rodivna umetnost, nebeško pravico,
Osrečenga ljudstva nar boljši kraljico,
Jim stvari njih raj in osnuje nebo;