Pojdi na vsebino

Stran:Glasi domorodni.djvu/52

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

Vse bolečine serca vgasne,
Ozdravi vse z njegà vodo,
Z vodo, kjer niso solze časne,
V katero gleda se nebo.

Naj bo! jaz tudi grem k potoki,
Pijèm – ko vreden – iz njegà,
De bistro žarijo mi oki
V bolehovnost tegà svetà.
Glasno naj strune zašumijo,
Nikolj od sanjanih težav,
Skerbi naj vse se pozgubijo –
Bistrost le raj je petja prav.

Doklèr čez dedov še grobove
Zvezdiše svitlojasno gré,
Doklèr le Slave še sinove
V mir slavne dela položé:
Tak dolgo persi le pojite
Vesel in bistropojen glas,
Bregovi, logi zadonite
Slavjanske pesmi serčni kras!