Stran:Glasi domorodni.djvu/5

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Čas sužnih dni in lastne nemarnosti nas je zagrebel v prepade, kjer ni bilo zaznati ne obdelovanja in prida perrojenih narodnih pravic ne izvirniga izobraženja lastnih moči. Spali smo, kakor bi nas nikdar ne hotla danica prebuditi v napredovanje in dosego namena veliciga, ki od sleherniga naroda mora biti spoznan z doveršenjem svojih moči na poti svobode. Spali smo — spati smo mogli —; alj neprenehaje verti se časa kolo krog zemlje razširne. Kjer bila je noč, se jasno zableska sonce, rodovitno življenje budi, vse klije in rase, cvete do gotoviga zerna. Spali smo —; sužnost pobegnula je in svoboda prisijala; čas je gibanja in djanja, klijenja, rasenja, de se Slovenija gotoviga zerna razveseliti bo mogla. Vzdignite glave kviško tedaj nje verli sinovi, ozirajte krog se po polji, kjer tolikanj zemlje leži še nerodovitne, primite orodje, de jo predelate v njivice plodne. Zavedi se narod nje blagi! zakaj neprenehaje verti se časa kolo krog zemlje razširne;