Pojdi na vsebino

Stran:Glasi domorodni.djvu/49

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

Ko zagledam žarnovnet obraz
Čiste, ljubljene device,
Kteri vije žlahtnogladki las
Se čez belo, zorno lice,
Čudno v meni gane se sercé
Kaj godí se mu, samo ne vé.

Ko zagledam polno radosti
Drago svojo domačijo,
Koj se struna serčna oglasí
Pesmi mile se zbudijo,
Čudno v meni gane se sercé
Kaj godi se mu, samo ne vé.

Kaj, prijatli, je le vender to
Čudno serca hrepenjenje?
Čujte, čujte to serca blago
Je nebeško poželjenje.
Kadar v meni gane se sercé
Njega v njem občutki se budé.