Stran:Glasi domorodni.djvu/48

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Občutki.


Ko zagledam jasne vas goré
Z večnim snegam belodete,
Iz serca vzdigujejo željé
Se popred ne razodete,
Čudno v meni gane se sercé,
Kaj godí se mu, samo ne vé.

Ko zagledam lepo zelenad,
Kjer studenc se bistri vije
In pihljaje tiholjubi hlad
Med cvetlice divne dije,
Čudno v meni gane se sercé
Kaj godi se mu, samo ne vé.

Ko zagledam polno zvezd nebo
Milosjajno belo luno,
Skozi gajev slišim noč temno
Biti miloglasno struno.
Čudno v meni gane se sercé
Kaj godí se mu, samo ne vé.