Stran:Glasi domorodni.djvu/34

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Sonet.


Zelenobled obraz mladé cvetlice
Pogleda z zemlje na polja ravnine;
Goreči žarek od neba višine
Trosí ji blesk in cvetje v zalo lice.

Kar merzla sapa perjiče glavice
Odpihne — jo verti, de revca zgine; —
Alj ko spomlad obiše spet doline,
Predrami lepši njo in nje sestrice.

Tako slavljanske lepe so dežéle
V svobodi svoji pervi razcvetéle;
Alj sužnost hitro vse je zamorila;

Moči nar boljši vse so v njih zaspale. —
Kar sužnosti meglé so se razgnale, —
In ena se za drugo je zbudila.