Stran:Glasi domorodni.djvu/33

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

Slavjanam.

Glasove milopevne nas učila,
V serce mlado nam misli vsim goreče
Svobode dan budivši in želeče
Je Slava prostorojena vdihnila.

Vsim mati nam je bistro um zmodrila;
Kot kamne slap beli vodé dereče,
Ki se po skalah stermih doli meče:
Tako serce nam je nesnag omila.

Objimo bratje! mater poljubimo,
Zvesti ostati vsi ji persezimo,
Ne ve se, kar prihodnji čas prinêse;

Alj zdí se mi, de za nočjó dan pride,
De moč postane, kjer se več jih snide,
De moč neznana zbuja le potrêse.