Pojdi na vsebino

Stran:Glasi domorodni.djvu/141

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

Kdo vender ne pozna namena
Vstvarjenja vsiga, vsih rečí,
Poredama de porojena
Se vsaka v moči tud zversti.
De, ko preroknja miliočim
Tolaži revčikam sercé,
De z migam skoraj jim vidjočim
Tud boljši čase napové,
Ko zakon ta je vse narave,
Ki veže vse, kar je stvari,
Nobena de od večne slave,
Zaničevana večno ni.