Stran:Glasi domorodni.djvu/136

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Moči, pogumnosti neznane
Na turške trope vunkaj plane.

In Alah! Alah! 'z šotorov
Se zlega krik sovražnikov;
Če bolj Kristjan nad njimi zgraja,
Več jih nad mertvimi le vstaja.

Hudo se vname strašni bor,
Ne bor, je divje klanje skor,
In Turk — neznana moč je vraga! —
Kristjane vse premaga.

Na štirih voglih grad zažgan
Je bil popolnama razdjan.
Nihče ne zida ga od časa
Zabljenja mah ga le zaraša.

Pastir živinco berznih nog,
Pri gradu pase zdaj okrog;
Boji se ga, in se preplaši,
Ko sliši se, de tamkej straši.

Enkrat je ogledaval tam
Pristavic grada širni hram,
Kar kača se je prikazala
In na uho mu zazvižgala:

,,Odtergaj ti
Koj šibe tri,