Stran je bila lektorirana
Duha, ki sin ga po očetu,
Od roda rod dobi v pogin;
Duha nesrečne razpertije,
Zabave domorodnih djanj,
Sramote naše domačije
Slovenje vzrok skelečih ran. —
O kak težko že pričakujem
Presrečni čas edinosti;
V nebo po nji zdihujem,
In vender jo med nami ni! —
Ko bi prišla, ne blo se bati
Bi več nasprotnih zabavljic,
Ne skerbno treba ogibati
Se domorodnih clo pušic.
Veselo struna bi zapela,
Ki milo toži v tiho noč,
Ljubezen doma oživela
Dobila svojo celo moč;
Zidala v sercu bi sediše,
Kjer čisti se života kri,
Kjer je poguma plam, ognjiše,
Ki žari vid nam s strelami;
Svobode gorkojasni traki
Zjasnili bi neslavne tme;
Zbežali sužnosti oblaki
V dežele druge čez gore. —
*
Za Dobričo 9) ’z hoste vun gleda
Tam hudiga grada razpad
