Stran:Glasi domorodni.djvu/132

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Ne upa si živa tje duša
Speljati za delo stezaj.

Se mudi in trudi, ne vpeha,
Naredil po skalah je zid;
Že tedni teko, in ne neha,
De vzdigje mogočni se zid.

Zdaj mir še le mojster uživa
Sozidati vitezu grad,
Ko v turniču kroglim prebiva
Popred nagajivi že škrat.

In zmiraj še turnič stermeči
Na skali visoki čepí;
Zavezan v neskrušeni ječi
Škrat divji pokopan leží.



Kaj naše so le vse naredbe?
V začetku sila naglosti; —
Speljanja, konca in nasledbe
Duh hudi voj nam zaderži. —
Zastonj le bomo poskušali
Spolnjenje svojga upanja,
Gradove mi le v zrak zidali,
Če ne dervimo v beg duha,
Ki nas mori, ko strašna kletev,
In sklepov nam razdera čin;