Stran je bila lektorirana
<poem> Naraša viši se mogočna Sava, Valov zbudi se divji hurp in glas; Ponosno po njih grivi barka plava, Bliz mene h kraju nese jo naras. Na čelu in na jadrih: Slava! Slava! Napisi lepši so ko zvezdni kras; Napete jadra širne so višnjele, Napisov čerke pa rudečebele.
Z visociga prestola bognja vzdigne ti večne, svitlih se žarov; Krog čela šapelj v rokah citre dvigne Mogočna, ko vrednica vsih svetov; In prime strune, kar iz njih zašvigne Gromeča harmonija vsih glasov; O čuj, o čuj, — slovenske glase zmiče, In me prijazno k sebi tako kliče.
- Vstani mladi sinko, vstani!
- Petja ti prišel je čas;
- Bratam sužnim le oznani
- Neboječi serčni glas.
- Gledaj citre, petja glasne,
- Strun napete jasnih treh;
- Z njih prebiraj večnokrasne
- Pesmi moje v urni speh.
- Perva neba je visosti,
- Za stvarnika večniga;
