Stran:Glasi domorodni.djvu/11

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana



Čudna moč je blede lune
Sonca žara, jutra zore;
Čudna menj ni jasne strune,
Ak zapoje v glasov kore.

Miloglasje Amfiona
Kamnov kupe probuduje,
In po glasomeri dona
V zide kviško povzdiguje.

Orfejova struna bije –
Divja zver, visoka skala,
Cedra, morje – vse se rije –
Kjer je lira prepevala.

Ah zato mi glase budne
Pesmi vdihni mi iskrene,
De predramim brate trudne,
Serca zbudim okamnjene! –

Zapre oko se sončnih bleskov trudno,
Od čela piše znoj premili hlad;
Odpade v spanje trupla breme studno,
Zgubé težave pustih se navad;
Serce se vzdigne, duh oživlja čudno,
Občutkov zbuda rajskih večni slad,
Pogled duha se vname, nenaravne
Pripelje mi prikazni, sanje slavne.