Stran:Glasi domorodni.djvu/106

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

Austrije zvezda.


Tiho je morje, pokojni valovi —
Austrija prosta se na-nje spustí;
V sredo veslajo prederzni sinovi,
Belo je jadro svobodno derví.
V plahte vetrovi se černorumene
Vpirajo v Austrije vzdignjeni znak;
Jadrica mnogih narodov zverstene
Barvic se trojnih razvijajo v zrak.

Jasno nebo na vse kraje obzira,
Zvezde svetilne čez doljni obok —
Znamnje mornarju tihotniga mira,
Vgasne oblakov kipeči pritok.
Zbuda se v brezdnu pokopane tmine
Silne nevihte grozivni vihar,
Gromi potresajo neba višine,
Vžiga oblake bleskeči požar.

Burja pritisne — odterga zastave
Belo-rudeče-zelene obé;
Samka derži se zastava še Slave,
Glasno vihra nad serdito morjé;