Stran je bila lektorirana
In luna gibeljaje med zvezdam' bleskečim'
Jo dalje narodam slavjanskim pelja.
III.
Kaj rahlo se zemlja potresa okrog?
Kaj joka in jeka od strašniga piska?
Kaj vojske derhal po deželah jo vriska,
In s smertjo napolni bregove in log?
Slavjanske napise bandero ima,
Slavjanski vojšaki po polji šumijo;
Si narod svoj slavni in mejo prostijo
Z orožjem, ker se jim brez boja ne da.
Že sončice v morji kervavim vtoní;
S potoki v vodico, z vodico doteka
Od daljnih mejá se rudeča le reka,
Budeča sovrazno puhteče kerví.
Noč žalostna rine na zemlje mejé
In černo zakrije vse groze vojskvanja;
Bilò ni pred konca serdit'ga mašvanja,
De ptuje je doplatil slavjansko gorjé.
*
Na skalnatim zglavji nič več ne stojí
Zidanje okroglo, debelo, visoko,
