kermno zelinje; mak, grahor, janež, mustada, vertno rastlinje vsakoterega ploda, posunčnice, slezi, ino druge teržne rastline; tudi strani, kde se najde smrečje ino jalovje, vu kerih je dosta rudečih ino černih jagod; ali kde se znajde mnogo žilavega ino kerhkega verbja, ribeza, kupinja ino terninja; ravno tak tudi lepo cvetéči travniki, lipovo ino kostanjovo drevje; vu vsih takih stranih se ravná čelna reja na naj obrodneši hasek.
10. Keri strani so čelni reji neprijetni?
Vsi tisti, keri is suhih nerodnih pesečin obstojijo, ali tak visoko ležíjo, da viher od vsakod na nje praši; ednáko tudi, kde so velike jezére ino široke tekoče vode, v' kere čele, vu prekletenji otrudene, ali skoz veter pobite, padnejo.
11. So čele v' marlivosti med sobo ednake?
Ne! Ene so bole marlive, kak druge. Ene preveno lečejo ino nosijo, druge pa rade sedíjo ino ne delajo.
12. Odkod pride nedelavnost nekih čel?
Od prepunega koša ali sklada s' pogačami ino medom; večkrat pa tudi že iz náravi.
===13. Kak se toti nedelavnosti odpomága?===
