je dolgo in hudo bolesin poſlal, v’ kteri je grosno veliko terpela; pa vezh ko je terpela, vezh je shelela terpeti. V’ njeni sadnji bolesni ji je nekdo veliko krivizo ſtoril, ali ona je ni le s’ poterpeshljivoſtjo, ampak tudi s’ veſeljem prejela; in je rekla, de je veſela, de ni ſhe umerla, de ni lete lepe perloshnoſti sgubila, krivizo terpeti.
»Pot v’ nebeſa je voſka. Kdor hozhe po tej poti varno hoditi, mora iti prasin, in ſe mora na palizo krisha opirati; to je: ne ſme ſvojiga ſerza na poſvetne rezhi navesovati, in mora perpravljen biti, vſe is ljubesni do Boga voljno terpeti.« — Tako govori ſ. Janes od Krisha.
Satorej je Jesuſ bogatimu mladenzhu ſvetoval, de naj vſe ſvoje premoshenje ubogim da, in de po tem naj pride in sa njim hodi.[1] — In je djal, de kdor hozhe sa njim hoditi in sa njim v’ nebeſa priti, mora ſvoj krish vſak dan na ramo vseti, in tako sa njim boditi.[2]
Od nékiga sveſtiga ſlushabnika boshjiga ſe bere, de je od Boga s’ poſebnimi gnadami obdarovan bil, in de je v’ velikim miru, troſhtu in duſhnim veſelji shivel, tako de ſe je sazhel bati, de morebiti na unim ſvetu ne bo nobeniga veſelja vshival, ker ga she na tem ſvetu tolikanj vshiva, in de ga morebiti Goſpod Bog ne ljubi. Je tedaj Boga proſil, de naj mu vſe ſladkoſti in vſe duſhno veſelje na tem ſvetu odvsame; in je bil uſliſhan, sakaj pet let ni nobeniga nar
