»Prava pokorſhina ſe poſebno v’ tem pokashe, kadar zhlovek s’ veſeljem in bres vſiga isgovarjanja ſhe zlo to ſtori, (po povelji ſvojiga vikſhiga,) kar mu je soperno, in kar mu kako zhaſno ſhkodo ſtori.« — Tako piſhé ſveti ſlushabnik boshji, Rodriguez.
˛S. Teresija je veliko sa boshjo zhaſt in sa svelizhanje duſh ſtorila, in tudi veliko kloſhtrov is-sidala, ali vſe je pod pokorſhino ſvojih vikſhih ſtorila; in po ſvoji volji ni nikdar nizh ſtoriti hotla. — Enkrat je bila dobro delo sa boshjo zhaſt in sa svelizhanje blishnjiga sazhela in je bila s’ velikim persadevanjem she deljezh v’ tem delu priſhla; kar je povelje od ſvojih vikſhih dobìla, de naj to delo puſtí; in ga je prezej puſtila, bres odgovarjanja.
Od ſvetiga Felikſa ſe bere, de je bil smiram perpravljen ſvojo voljo, ſvoje shelje in ſvoje ſpokorne dela na ſtran puſtiti, is pokorſhine. — Vzhaſi ſo poboshni kriſtjani, mozhno navesani na kake poſebne andohti in ſpokorne dela, in jih tudi na beſedo ſpovednika ne sapuſté, ker miſlijo, de bodo s’ tem veliko duſhno ſhkodo terpeli, de bodo na poti pokore in kerſhanſke popolnamoſti nasaj ſhli, de bodo blishnjiga pohujſhali i. t. d. — S. Felikſ je saſlushenje ſvete pokorſhine bolj ſposnal kakor tiſti, kteri hozhejo le po ſvoji volji dobre dela opravljati. Karkoli ſo mu njegovi vikſhi ali ſpovedniki ſtoriti sapovedali, je ſtoril; in kar ſo mu prepovedali, je opuſtil, bres vſiga odgovarjanja, in je sravin smiram veſel in mirin bil, ker je vedil, de je Bogu pokorſhina bolj prijetna, kakor druge dobre dela. — ˛S. Felikſ je imel navado
