biti, kakor je bil ſ. Franziſhk ˛Salesi, kako ſrezhno in mirno bi na ſvetu shiveli! —
»Kdor je sareſ ponishin, ſe ſhe ſam bolj ponishuje, kadar je od drugih ponishevan in sanizhevan. Kadar je savershen je veſél, de ſe mu kako niſko in sanizhljivo opravilo isrozhi, miſli de je bolj pozhaſten, kakor saſlushi, in vſe radovoljno opravi; in nobene rezhi ſe bolj ne boji in ogihlje, kakor viſokih in zhaſtitljivih opravil.« — ˛S. Franziſhka Fremiot.
Mlad imeniten goſpod, kteriga je bil ſ. Vinzenz prijasno poſvaril, mu je v’ jesi rekel, de je ſtar norz. Kadar je ta ſvetnik to beſedo saſliſhal, ſe je mladenzhu k’ nogam vergel, in ga je odpuſhenja proſil savolj perloshnoſti, ki mu jo je dal, mu to beſedo rezhi. — Neki krivoverz ſi je dolgo persadeval, ſvojo krivo vero tudi ſ. Vinzenzu vſiliti; in ni mogel nizh opraviti. Ga je tedaj sazhel sanizhevati, in mu je rekel, de je neúmin in nevedin, in de ſe le zhudi, kako samore njegov orden to terpeti, de je on vikſhi zeliga ordna. — Ponishni ſ. Vinzeniz mu je odgovoril: ˛Sej ſe jeſt ſhe bolj nad tem zhudim; sakaj ſposnam, de ſim bolj neúmen in nevedin, kakor ljudje miſlijo.
Nekteri puſhavniki ſo ſliſhali mozhno hvaliti Agatona, vikſhiga v’ nekim kloſhtru, in ſo sheleli, ſe preprizhati, zhe je reſ tako ſvet, kakor je ſliſhati. Priſhli ſo tedaj k’ njemu, in ſo mu nalaſh sazheli ozhitati, de je napuhnjeniga ſerza, de je nezhiſt, nepoterpeshljiv in pohújſhljiv; in de ſvoje pregreſhke s’ tem sakriva, ko jih na druge svershe. — On pa jim je odgovoril, de je reſ tak, kakor pravijo; ſe