Stran:Baraga Slate jabelka.djvu/236

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Kam bodo ſhli? To je moja nar vezhi teshava na ſvetu!

»Uboge moramo s’ poſebno ljubesnijo ljubiti, moramo v’ njih viditi ſamiga Kriſtuſa, in jih moramo tako obrajtati, kakor jih je on obrajtal.« — Pravi ſ. Vinzenz.

To je od takih ubogih rezheno, kteri ſo sareſ in po nedolshnim, in le po boshji volji revni, ki ne morajo delati in ſi potrebniga shivesha in oblazhila saſlushiti. Take nam Bog isrozhí, de naj sa-nje ſkerbimo; in nam obljubi, de bo to, kar jim bomo dobriga ſtorili savolj njega, tako dobrotljivo prejel in tako obilno povernil, kakor ko bi bilo njemu ſamimu ſtorjeno. — Kdor je pa po rasujsdanim shivljenji in po lenobi revin, in ko dar, ki ga prejme, prezej sapije ali po nepotrebnim sapravi, ne ſmé s’ milimi darovmi v’ greſhnim shivljenji podpiran biti. Nar boljſhi dar sa taziga je, ko ſe mu perloshnoſt da, ſi s’ delam shivesh saſlushiti.

Poſebno veliko dobro delo je, revne bolnike obiſkati, jim ſtrezhi in dobro ſtoriti, in Jesuſa Kriſtuſa v njih ſposnati. To ſo vſi ſvetniki, kadarkoli ſo perloshnoſt najdili, grosno radi in sveſtó opravljali. Nekteri ſo bolnikam zlo klezhe ſtregli, ker ſo Jesuſa v’ bolnikih vidili.

»De bomo imeli tako ljubesin do blishnjiga, kakorſhno nam je Goſpod Bog sapovedal, moramo dobro in ljubesnivo ſerze do njega imeti, poſebno do taziga, ki ſe nam savolj kake ſlabe laſtnoſti ſítin in sóperin sdi; sakaj v’ takim zhloveku ne najdemo nizh ljubesniviga, in zhe ga vender ljubimo, ga le savolj Boga ljubimo. ˛Svetniki ſo uzhili, de kadar blishnjiga