nebeſa; ali Jesuſ pravi, de je bil od Boga savershen, sato ki ponishnoſti ni imel, in ki ſe je zhes druge povsdigoval.
»Zhe hozhemo hudobniga duha premagati, ſe moramo ponishnoſti poſlushiti; ponishnoſt je nar boljſhi oroshje sa premaganje hudobniga ſovrashnika; sakaj kakor ſe on ne sna zlo nizh tega oroshja poſlushiti, tako ſe tudi ne sna tiſtim v’ bran poſtaviti, kteri s’ tem oroshjem proti njemu pridejo.« — Tako govori ſ. Vinzenz.
Hudobin duh smiram okoli hodi, kakor rijovezh lev, in iſhe koga bi posherl; ali kadar mozhen, v’ ponishnoſti vterjen kriſtjan ſvoj dvor varuje s’ oroshjem ponishnoſti, ga hudobin ſovrashnik ne more premagati in svesati.
»Ponishniga Bog varuje in reſhi; ponishniga ljubi in tolashi; ponishnimu zhloveku ſe perblisha; ponishnimu veliko gnado da; in po tem, ko ga je ponishal, ga k’ zhaſti povsdigne. Ponishnimu rasodeva ſvoje ſkrivnoſti, in ga ljubesnivo k’ ſebi vlezhe in vabi. Ponishin, deſiravno je sanizhevan in saſramovan, je vedno v’ miri, sakaj on v’ Boga saúpa, ne pa v’ ſvet.« — Tako piſhe Tomash Kempzhan.
Svetniki boshji ſo vſelej bolj sheleli Bogu dopaſti, kakor poſvetnim ljudem. Sami ſebe ſo ponishevali, sato jih je Bog smiram povikſheval, dokler jih je povsdignil k’ nebeſhki zhaſti.
»Vem kaj bom ſtoril, de bom Goſpodu Bogu prav dopadil. Ravno toliko bom ſam ſebe obrajtal, kakor prah in ſmeti; in kadar ſe bom vidil od drugih sanizhevan, saſramovan, pohojen, in obſut s’ ſramoto, ſe bom veſelil, sakaj ſam ſe ne morem sadoſti saſramovati in
