Stran:Anton Jansa Cebele 1792.djvu/166

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


§. 174.

Skus Omladenje tęh Pajnov.

Sdęj ozhem jeſt mojo zhębęllno Wirtſhoft popiſsat, katira je meni vſselęj dober Dobizhik perneſsla. Jeſt ſkus taiſto:

1. Moje zhębęlle sadershim od Rojov, inu ne puſtim vezh rojit, koker lę tulko, de ſi ſvoje predane Pajni samęſtem.

2. Jeſt dobim vezh Medu, inu Vojſka, inu s’ taiſtim vręd tudi ponovim vſse moje Pajnove, toku: de obeden nima zhes 2. Lęjta ſtariga ſatovja.

3. Jeſt obedne zhębęlle ne samuzhkam savol Medu, al Vojſka, ampak nję per friſhnimo, inu sadravimo ſhivlenjo perhranim, de mi perhodno Lęjto supet Medu perneſso.

4. Jeſt tudi ne podręshem lętaſs en pov od ſpręd, h’ Lęjtu en pov od sadę s’ ſalogo vręd, ampak s’ veliko ſkerbjo salogi saſhonam, de sa perhodno Lęjto vezh dęlounih zhębęll sa moj Nuz perdobim. Koku pak tędęj ſturim?