Strahec Tibi

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Show strahov Strahec Tibi
Svetlana Makarovič
Zmaj
Spisano: Uredila Maja Vtič
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


<poem>

Strahec Tibi


Po cesti skače kamenje, morda je slabo znamenje, to ni privid, to ni prisluh, prihaja mišji duh, po drevju listje šelesti, morda kaj hudega grozi, prihaja Tibi, mišji strah, da ti izpije kri! Se vam ne zdi, se vam ne zdi, da bi že zdavnaj morali ležati v varnih posteljah, kako, da vas ni strah? Razširim krila, priletim, da se vam še bolj grozen zdim, hitim zagrist se v mehki vrat in vročo kri sesat! Potem obliznem se sladko, obrišem gobček si skrbno, na vratu sta, ko se zdani, dve rdeči pikici, po pikicah se pa spozna, tu je bil mali Drakula, če ne greš pravočasno spat, te pride kaznovat!

Komaj komaj se ga pesnik z divjim mahanjem znebi, potlej se z globokim vzdihom v mehko posteljo zvali ...

Čuj! Nad glavo topotanje, cviljenje in ropotanje! Ves togoten pesnik vstane, sede za pisalni stroj, pa že niza strašne verze o strahovih ... Ojojoj!


Pa se pod ljubljanskim gradom prebudi zeleni zmaj, bruhne ogenj in kletvino: – Saprabolt hudič nazaj! Tristo dolgih let sem dremal pod to goro, v klobčič zvit, zdaj se bom sladko pretegnil, a potem bom šel strašit! Kje so tisti leni mulci, ki sedaj brezskrbno spe, pa sinoči pozabili so umiti si zobe? Čakajte, lenobe lene, najbrž me še ne poznate, plamen bruhnem pod odejo in vam osmodim podplate, pa bo v postelji preplah, mama, mama, tu je strah, strah pa gode in hohnja, odpoditi se ne da!

Komaj verze te napiše, glej no, pa je strah že tu, a namesto tečnim pamžem gre nagajat pesniku!