Strah (Neža Maurer)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Velik, sončen dan Strah
Kam pa teče voda, Beli muc
Neža Maurer
Na potepu
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Nekaj je hušknilo,

nekaj je bušknilo,

nekaj je švisnilo –

k tlom se je stisnilo

resje drhte:

Strah gre!

Bori ob jasi so posiveli,

listi najraje bi z vej odleteli,

ptički pod perje glave tišče:

Strah gre!

Ni zelen, ni rdeč, ni črn in ne bel –

koga bo zgrabil, kdo mu bo ušel?

Brez trupa, brez glave skoz gozd drvi –

kam bi se skrili, da nas ne dobi?

Suhi listi v kotanje beže_

Strah gre!

Okleni se bukve,

skrij se za skalo,

pa če bi srce ti še bolj trepetalo,

na gani se, molči in stisni zobe:

Strah gre!


Aaaah,

odšel je strah!


Listi nadrobno si šepetajo,

ptički vsevprek si po vejah čebljajo:

Vsi smo ostali,

čeprav smo se bali.

Le moj zeleni klobuk odnesel je strah –

ja, ja, ker se ni čvrsto glave držal,

bo zdaj nekje v oblakih končal.


Res, strašen je strah!

Kadar ni strašen,

mu pravimo veter,

in vetrček, kadar je plah.