Stankova smrt

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Žalostinka Stankova smrt
Dragotin Kette
Kako se je zgodilo Matičku
Viri: Kette, Dragotin (1990). Basni in pravljice. Celje: Mohorjeva založba. (COBISS). 
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt




V staníci tihotni ponočna luč bleda
pred Materjo božjo gori,
a v pisani zibelki ôtrok počiva,
skoz okence mesec svetí.

Kar nekaj na okence rahlo potrka:
"Oj Stanko, li spiš, li bediš?"
In v sobo priplove lep angel, na prsih
drži beli roki navzkriž.

In k zibelki sede in reče prijazno:
"Jaz angel, prijatelj sem tvoj,
kako li, moj Stanko, imaš me li rad kaj,
bi šel li v nebesa z menoj?...

Oh, koliko angelčkov-bratcev bi videl,
nedolžnih in ljubih otrok,
kako bi te Mamica božja ljubila,
kako bi te rad imel Bog.

Na rami bi deli ti zlate peruti,
kot ptiček bi letal lehak,
in kadar bi prosil ga, rad bi te nosil
na sebi srebrni oblak...

No, Stanko, povej, bi li rad šel v nebesa
in rad li odplaval z menoj?"
"Oh, bi," reče Stanko in angel nebeški
ga koj je v naróčaj vzel svoj.

In letel je v svetlo nebo, kjer ga lepi
že angelčki čakali so...
Ah, mamica, mamica pa so jokali,
jokali in plakali so.

Zvečer se je mamici v sanjah prikazal
kot angelček ljubek in zal,
na ramah imel je že lepe peruti
in mami smehljaje dejal:

"Ne jokaj za mano, ti mamica moja,
ker angelček Stanko je tvoj,
in saj boš kmalu, oj mamica, kmalu
v nebesa prišla za menoj."