Spomini rudarja

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Spomini rudarja
Table
Tomaž Šalamun
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Tone in tone pripomb bi lahko napisal o žvečenju. Kako mu zrasejo krila, kako prižiga lučke, udarja s kapo in je ves nestrpen
preden gre v rudnik. V letih, ko so se še proletarci valili po Trbovljah, smo ga cenili. Prišli smo iz svojih ulic in ga
pljuvali na asfalt. Na severnem, južnem, levem in desnem kotu velikih mest je bil nameščen pljuvalnik. Zrebičevje
ga je sicer kdaj premaknilo, ampak ni naredilo bolj bistvene škode kot ustom žab. Usta žab smo smukali. Vzeli smo šmirgel
papir in začeli bok urejati že med zimo.
Zaba, jadrnica in lestenec, v krinoline smo si oblekli klavir. Meje so bile prehodne.
Reke so sicer zalile konjske hrbte, ampak ker so konji čutili človeka v sedlu, se niso utopili, čeprav niso plavali.
Prepevali smo, ko smo se vračali s pelerino. Žeblji na gojzarjih so bili kot kaka tovarna svetlih biserov. Nisi
vedel ali gre za plankton ali kresnice.
Lisice so pojedle vsako škatlo, vsako plastiko ob gozdni cesti. Jaz sem

redil črve v betonskih banjah, ki so mi producirali humus. Tako sem preživel socializem in se udeležil pogreba Moriartyja.