Spomini rudarja
← Brad Gooch | Spomini rudarja Table Tomaž Šalamun |
Nica → |
|
Tone in tone pripomb bi lahko napisal o
žvečenju. Kako mu zrasejo krila, kako prižiga
lučke, udarja s kapo in je ves nestrpen
preden gre v rudnik. V letih, ko so se še
proletarci valili po Trbovljah, smo ga
cenili. Prišli smo iz svojih ulic in ga
pljuvali na asfalt. Na severnem, južnem,
levem in desnem kotu velikih mest
je bil nameščen pljuvalnik. Žrebičevje
ga je sicer kdaj premaknilo, ampak ni
naredilo bolj bistvene škode kot ustom žab.
Usta žab smo smukali. Vzeli smo šmirgel
papir in začeli bok urejati že med zimo.
Žaba, jadrnica in lestenec, v krinoline
smo si oblekli klavir. Meje so bile prehodne.
Reke so sicer zalile konjske hrbte,
ampak ker so konji čutili človeka v sedlu,
se niso utopili, čeprav niso plavali.
Prepevali smo, ko smo se vračali s
pelerino. Žeblji na gojzarjih so bili kot
kaka tovarna svetlih biserov. Nisi
vedel ali gre za plankton ali kresnice.
Lisice so pojedle vsako škatlo, vsako
plastiko ob gozdni cesti. Jaz sem
redil črve v betonskih banjah, ki so mi
producirali humus. Tako sem preživel
socializem in se udeležil pogreba Moriartyja.