Brad Gooch
← Pesem za Atoma Egoyana | Brad Gooch Table Tomaž Šalamun |
Spomini rudarja → |
|
Tele so zaplombirali v nova vrata, da ni dol padlo.
Dvignili so ga za vrat kot mačko in ga zaplombirali
kake deset centimetrov nad tlemi. Hočem reči, noge so
bile deset centimetrov nad tlemi. Potem je prišla nova
generacija, ki je obvladovala stenografijo drobnih živali, ki se
blestijo kot kamni v prstanih polni gracije. Bleščati se ali
blesteti. Hrustati je začelo proti srcu. Odre so naštimali na
pritisk. Jaz sem odkril Bunny Lang s traki. Vedno se je
zagrizovala v moje luči, njeni lasje, njena eksuberanca,
njeno epsko kopanje v banji. Ampak nikoli je nisem videl.
Nikoli si je nisem zares predstavljal, ker je umrla že zdavnaj.
Potem pride Brad Gooch. Lep fant, mlad, s kravato, z živimi
očmi, živim pripovedovanjem, tako da imajo Slovenci
polno osebnih štrikcev, ki jim plapolajo na strehi sveta.