Sonet o ženskih udih

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Dolmen Sonet o ženskih udih
Morje
Tomaž Šalamun
Grablje
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Bi se nehal valjati kot žival? Bi sonce, prosim,

nehalo sijati direktno v oči? Lahko ga zmeriš,

koliko časa bo potovalo po kvadratkih. Zdaj je

zgoraj, tik na levo od svetilnika, kmalu bo točno nad

njim, potem pa bo odbrzelo v luft na desno. Hišam štejem

dimnike. Drevesa imajo gole glave. Nekakšen tobogan

s tremi prsti se reži v zrak, pod njim pa štiri

pinije. Dokler ženske ne tunkaš pravilno v morju,

da malo pije in se tudi reži, ampak ne sme ji voda

preveč zaliti okusa. Ženska naj bo lačna sokov

pod kožo. Redko ji jih dajaj. Redko ji jih dajaj.

Naj bo privezana. Naj bo z veseljem privezana.

Žalost pa naj jo dela toplo, svežo in nežno.

Ne ubito. Divjo samo, kadar izrecno paše.