Sonet o ženskih udih
| ← Dolmen | Sonet o ženskih udih Morje Tomaž Šalamun |
Grablje → |
| |||||||
Bi se nehal valjati kot žival? Bi sonce, prosim,
nehalo sijati direktno v oči? Lahko ga zmeriš,
koliko časa bo potovalo po kvadratkih. Zdaj je
zgoraj, tik na levo od svetilnika, kmalu bo točno nad
njim, potem pa bo odbrzelo v luft na desno. Hišam štejem
dimnike. Drevesa imajo gole glave. Nekakšen tobogan
s tremi prsti se reži v zrak, pod njim pa štiri
pinije. Dokler ženske ne tunkaš pravilno v morju,
da malo pije in se tudi reži, ampak ne sme ji voda
preveč zaliti okusa. Ženska naj bo lačna sokov
pod kožo. Redko ji jih dajaj. Redko ji jih dajaj.
Naj bo privezana. Naj bo z veseljem privezana.
Žalost pa naj jo dela toplo, svežo in nežno.
Ne ubito. Divjo samo, kadar izrecno paše.