Sodba (Ivan Cankar)
| ← 1. Pes, maček in miši | 2. Sodba (Objavljene nezbrane pesmi I) Ivan Cankar |
3. Bolnik → |
| |||||||
<poem>
- Kakó bliščí se nad goró,
- kot stalo sonce bi nad njó!
- Nikdár to svetlo sonce ní:
- na gôri kralj Matjáž stojí
- s prelepo zlato krono.
- Oj, dolgo je pod goro spal,
- danès je svojo vojsko zbral;
- in brž so šli do vseh dežel,
- do vseh dežel, vasí in sel
- Matjaževi poslanci.
- Vso širo zemljo preleté
- hité k Matjažu vsi ljudjé;
- oj, to je bil vam hrum in šum
- neštetih ljudstev, gostih trum
- tam pod zeleno goro!
- In govorí mogočni kralj:
- "Prišli ste sèm iz daljnih dalj,
- pravico da dobí tlačan,
- za greh se spokorí tiran —
- povejte, kaj vas tare!"
- In tja k prestolu vsak drví,
- in kmalu teče gorka krí;
- povsod se meči dvigajo,
- roké po zraku švigajo —
- vsak hoče biti prvi.
- Pred kralja starec prihití;
- kot sneg se brada mu bliščí,
- obraz mu trd, okó mrtvo,
- Matjažu govorí takó:
- "Visoko veličanstvo!
- "Kakó bi vladal mir krasán!
- In v raju kakor prvi dan,
- lepó bi živel človek vsak,
- ko bi razvidel siromak,
- kaj Bog mu je odločil.
- "Duhá mu begajo ljudjé,
- ki blazni mu v uhó kričé:
- ,Kdor prej tiran, poslej tlačan,
- kdor prej tlačan, poslej tiran —
- Kralj, reši nas bedakov!"
- ""O ne verjemi, kralj Matjáž,
- besede so mu gnusna laž!"" —
- """Resnico pravi!""" — ""Ne, ni res!""
- Takó odmeva do nebes
- tam pod zeleno goro.
- Mladi mož pred kralja prihití,
- z rdečim plaščem od krví;
- obraz mu vél, okó mrtvó,
- Matjažu govorí takó:
"Visoko veličanstvo!
"Res srečen bi bil zemski rod —
- ko níkdo bi ne bil gospod,
- ko sebe le bi vladal vsak,
- in bogataš in siromak
- izginil bi za vedno.
- "Svobode si nesrečni svet
- želí že mnogo tisoč let,
- a dih preprostejši brž ljudjé
- brezčutni njemu zadušé. —
- Kralj, reši nas trinogov!"
- Še bolj med ljudstvi zahrumí,
- pod goro teče gorka krí...
- Tedaj pa vstane silni kralj,
- in čuje se do daljnih dalj
- Matjažev glas mogočni:
- "Ne boj se ti nesrečni svet,
- trpèl boš le še malo let...!
- Uničite se med sebó,
- in kadar boste pod zemljó,
- takràt bo vsakdo srečen!"
- Tedaj vsa ljudstva ostrmé,
- ko razdelí se vrh goré!
- In silni kralj Matjaž z vojskó
- izgine kakor sèn pod njó,
- da spí vso dolgo večnost.