Slovo in naročilo(Ig.Gruntarju)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Soči Slovo in naročilo(Ig.Gruntarju)
Poezije 1
Simon Gregorčič
Moj črni plašč
Dovoljenje: Edit-delete-not encyclopedic.svg Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Le pojdi torej, duša draga,
čeprav težko mi je slovo;
naj meni teče solzna sraga,
pa drugim boš vedril oko.

Med tujce ne, ti greš med brate,
da zanje trudiš dan se vsak,
da vzore mi uresničiš zlate
kot narodnjak in poštenjak.

Hudobnež je podoben slani,
ki padla v mrzli noči je;
kar ta je vrtu in poljani,
kreposti on cvetoči je.

A mož pošten je - sonce zlato,
ki razsvetljuje, greje svet,
ki v pisan cvet ogrinja trato,
ki vrt in gaj odeva v cvet.

Visoko čislam učenjaka,
ki nam preganja temo zmot,
a bolj še cenim poštenjaka,
ki ve in hodi pravo pot.

Ti učenost s krepostjo združi,
kot sonce strinja luč in moč,
s tem domovini zvesto služi,
neutruden zanjo dan in noč.

Značajen sam še v ljudstvu značaj
oživljaj, goji in krepčaj,
na to mi prvo skrb obračaj,
to naša je naloga zdaj!

V srca ljubljenih rojakov
sej seme plemenitih rož,
da bomo narod poštenjakov,
da bomo narod vrlih mož.

Kar sanjala v trenutkih zlatih
sva sanj za narod naš kedaj,
ti vse uresniči zdaj pri bratih,
življenje zdaj vzorom daj!

Le pojdi torej, duša blaga,
srčno na delo sveto to;
naj teče meni grenka sraga,
otiraj drugim jih skrbno!