Slovenske basni in živalske pravljice/Zajec in lisica

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Slovenske basni in živalske pravljice/Ovnek Slovenske basni in živalske pravljice/Zajec in lisica
Alojzij Bolhar
Slovenske basni in živalske pravljice/Zakaj sovražijo svinje pse, psi mačke in mačke miši?
Skenira in pregleduje Uporabnik:Katarina Kavčič (pogovor).
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: Edit-delete-not encyclopedic.svg Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Stopnja obdelave: 50%.svg To besedilo je površno pregledano in se v njem še najdejo napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Zajec in lisica

Zajec in lisica sta si bila v davnini dobra prijatelja. Kamor¬koli se je napotil zajec, ga jc spremljala lisica; drugovala mu je po hosti, v detelji ali v zelniku. Sploh je bil zajec tiste čase zelo srečen.

»Striček zajček,« mu jc rekla nekoč lisica, »ali hočeš, da skupaj posejeva žito?« »Hočem, tetka.« Posejala sta žito. Žito je obzclcnclo, raslo in pričelo zoreti. Prišel je čas žetve. Zajec in lisica sta vzela srpe in se odpravila žet. Pa je bolj in bolj pripekalo sonce, žgalo je lisico, ki je bila zelo lena, in pričela se je zvito pretvarjati. »Zajček moj mili, ti žanji kar naprej, jaz pa moram iti na onile hribček, da bom podpirala nebo. Če bi se nebo zrušilo in padlo, bi pokrilo vse lepo žito.« 

»Le pojdi, tetka,« je odgovoril zajček in jc jel kar sam žeti. Lisica jc odšla na hrib in na vrhu pokleknila, kot da bi podpirala oblake, ki so se prav tedaj pripodili čez nebo. Zajec je medtem požel žito na njivi, povezal v snope in spravil domov. ' »Pridi, tetka, pomagala mi boš mlatiti!« »Kar ti mlati, striček zajček; tudi danes moram podpirati nebo, da se ne bo zrušilo in pokrilo vsega žila.« Zajec je vprcgcl vola in omlatil vse žito. Ko je vse delo opravil, je poklical lisico; »Ej, tetka, pridi, da si bova razdelila žito!« »Sem že tu!« je prihitela lisica. Vzela je žitno merico in dejala: »Tebi, zajček, eno merico, meni pa devet, ker sem ti tetka.« Zajček je žalosten pobral svoje žito in odšel. »Zakaj si tako žalosten?« ga je vprašal pes, ki ga je srečal.

Zajec mu je povedal vse od kraja. Tedaj se je pes dvignil in mu rekel: »Povedi me v njen brlog!« Zajec je povedel psa v lisičji brlog. Pes je zlezel v brlog in se zakopal v žito. Drugi dan jc začela lisica grebsti po žitu. Ko je tako brskala, je zadela na uho v žitu skritega psa. Mislila je, da je listek koruze in ga popadla. Tedaj pa je pes skočil in zadavil lisico.

Od tistega časa lisice smrtno sovražijo zajce.