Skačem na vozu dinj
| ← Baklava, Rembrandt | Skačem na vozu dinj Morje Tomaž Šalamun |
Cheetah → |
| |||||||
Kladivo pada in ga sprešam, ker nožka
nož med prsti. Pristrizi mi silhueto. Daj,
da buškne črnilo, ali pa se zaliže barje.
Kot da bom prvi, ki umira, trapasta.
Edino zame si originalna, sama si bedak.
Pest razpiram in zapiram v tvojem
belem topem srežu. Viharji so ti olupili
kožo. Bela zalizana gos, ki racaš po
palubi, ta paše, če ti rumenega kljuna ne
odprem? Če ga držim v topli dlani in samo
malo čuvam tvoje butanje? Svila si in
rumena in imaš tople zobke. Pobožnih, ki te
mehčajo, si ne boš nič bolj zapomnila.
Baklica, kako naj bom spoštljiv? Drobec,
penasta mati figa, čepela si v grmovju.
Izmenoma. Trn in cvet, trn in cvet.
Flaf, če gre cvet, pok, če gre trnje.
Korenina pa cvrči, cvrči in ruje skalo.
Vsaka druga se ugrezne. Kočijaž ima
na klopi žakelj, in čeprav so voli, iz
voza naredim kiper. Dviga se kot či, ki
pleza po zvoniku. Butne v drek golobov.
Butne v bron črepinj. Potuje kot krt in
strela, ki se odbija med ovco in pastirjem.
Hrib poveže z rafijo. Pelin, zmasiraj se
že. Vek je vek parnika in mojih vek.
Krila imam kot Pegaz šlosar. Druge
palube za slavje. Črn obroček na umu,
ki ti ga posekam. Da ostane samo
krater Etne. Slačim prebivalstvo in
ti v gobec mečem sandale. Pa kuhaj usnje.
Pa špiči zjutraj ob pol treh, ob pol treh,
z verigo lačnih. C'est la pleine lune.