Siromak

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Kesanje Siromak
Poezije 1
Simon Gregorčič
Pogled v nedolžno oko
Dovoljenje: Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Kar Bog mi je življenje dal,
odkar sem se zavedel,
pod svojo streho nisem spal,
pri svojih nisem jedel.

Svatuje dan za dnevom grad,
po njem veselje vriska;
a siromaka mraz in glad
pod milim nebom stiska.

Kedó z menoj spregovori
besedico prijazno?
Kedó, kedó razveseli
srce, veselja prazno?

Po svetu hodim čisto sam
od praga pa do praga,
nikdó ne vpraša: kod in kam?
Z nevoljo vsak pomaga!

To pa nadloga vseh nadlog,
to hudo je najhuje,
da, ker sem reven, ker ubog,
me ljudstvo zaničuje.

Kdor kruha ubranega ne je,
ni skusil sirotenja,
kaj je trpljenje, on ne vé,
on ne pozna življenja.

Za vse je svet dovolj bogàt,
in srečni vsi bi bilí,
ko kruh delil bi z bratom brat
s prav srčnimi čutili!