Sinji svod
| ← (Neznosna in svilena ...) | Sinji svod Mera časa Tomaž Šalamun |
Med → |
| |||||||
S svojo tiho, tenko roko ugašaš zvezde.
Moje ime razdajaš kot čebela med.
Ugrizni me! Zažigaš mi oči. Daljno
morje bivolov v pepelnatem, zelenem
zraku. Okus je zamenljiv, jaz nisem.
Na križu sem pribit in trošim tvoje
sadje. Poglej: vsaka kaplja mojega
spomina je utrip oboka, zdaj še
strjenega v čudež, da nebo živi.
Žival klone, poklekne, zadeta je.
Otreseš se belega puha lučk in
napis na tvojih prsih ne zažari za
nikogar. V svojih tihih, mehkih
ustih si zažgal moj vrat.