Med
| ← Sinji svod | Med Mera časa Tomaž Šalamun |
Dvajseti januar → |
| |||||||
Boril sem se za ljubezen in se zastrupil.
Bal sem se za ljubezen in trpel.
Moj ljubljeni ima roke kot med.
Med (kako sem ga pozabil) so njegove roke.
Kako pisati, če sem dal vse.
Ni odnehal, dokler mi ni vzel vsega,
ni se staknil.
Črno od bolečine je bilo moje telo,
ko mi je pil dar besede.
In ko sem dal zadnjo, je šel.
Zdaj pišem spet, ker sem srečen.
Ker sem se v njem izničil.
Vstal je in me pozabil.
Za zmeraj.
Uporabil je svojo misericordio.
Skrivnosten, svetel in tih smuča po moji krvi.
Dojenček joka.
Cigareta se kadi.
Šipa spomladi še ni bila umita in v sobi je mrzlo.
Tri različna žvrgolenja ptičev slišim
in ne vem, kateri je kateri.
Tudi jaz sem srečen, da sem te izgubil.