Sanje (France Prešeren)
Videz
← Druga soldaška | Sanje Prepesnitve ljudskih pesmi France Prešeren |
Od Marjetike → |
|
»Le sèm, le semkaj, mati vi!
mi bote sanje skladali:
se mi nocoj sanjalo je,
de v beli sem Ljubljani bil,
pritekel mrzel je studenc
spod cerkve božje matere,
tri rož’ce so priplavale,
rudeča, bela, zèlena.«
»Rudeča, sin! rudečo kri
pomeni, ki jo boš prelil;
pomeni bela belo smrt,
ki jo boš Travnar mlad prestal;
zelena pa zeleni grob,
ki vanj boš Travnar pokopan,
ak hodil bodeš v vas k ženàm.« —
Zvečer se komaj mrak stori,
pokliče hlapca, govori:
»Obsèdlaj brž konjiča dva,
v Ljubljano v skok podirjava,
tam čaka lepa me gospa,
gospoda njen’ga ni doma.«
V Ljubljano hitro pridrčí,
konjiča hlapcu izročí
in v vas hiti k lepi gospe.
Pri nji ga je dobil mož njé,
zapodil nož mu je v srcé.