Sanje (France Prešeren)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Druga soldaška Sanje
Prepesnitve ljudskih pesmi
France Prešeren
Od Marjetike
Viri: ff.uni-lj.si
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

»Le sèm, le semkaj, mati vi!
mi bote sanje skladali:
se mi nocoj sanjalo je,
de v beli sem Ljubljani bil,
pritekel mrzel je studenc
spod cerkve božje matere,
tri rož’ce so priplavale,
rudeča, bela, zèlena.«

»Rudeča, sin! rudečo kri
pomeni, ki jo boš prelil;
pomeni bela belo smrt,
ki jo boš Travnar mlad prestal;
zelena pa zeleni grob,
ki vanj boš Travnar pokopan,
ak hodil bodeš v vas k ženàm.« —

Zvečer se komaj mrak stori,
pokliče hlapca, govori:
»Obsèdlaj brž konjiča dva,
v Ljubljano v skok podirjava,
tam čaka lepa me gospa,
gospoda njen’ga ni doma.«
V Ljubljano hitro pridrčí,
konjiča hlapcu izročí
in v vas hiti k lepi gospe.
Pri nji ga je dobil mož njé,
zapodil nož mu je v srcé.