Samo sneg ostane
← Za Jean Valentine | Samo sneg ostane Glas Tomaž Šalamun |
Črno sonce → |
|
Razmišljam o Bogu, namesto da bi razmišljal o
snegu. Ni res.
Bog razmišlja o meni in me jé.
Nihče ne razmišlja o nikomer.
Voziček gre po cesti.
Sneg pada, kadar pada.
Bog je popoln tujec, z ničemer ni vsajen.
Jaz bi se rad vsadil kot vrba.
Jaz bi se rad vsadil kot trava.
In bi potem padel kot sneg nanjo, mehko.
Zaspala bi in bi odgrnil odejo Boga, svojo
kožo in izginil na ulico, v noč-
Včeraj sem šel mimo vrat.
Gugajoča se vrata od kolen do prsi.
Hotel sem not, da bi videl, če je not angel.
Bil je star mož s sombrerom.
S temno kožo in še bolj temnimi očmi.
Jaz sem polil tequilo.
Zvrnil sem jo vase.
In ni bilo takšnega zvoka, kot če odprem
pipo, da teče voda.
Jaz moram piti tequilo.
Jaz moram biti drevo, vsajeno v zemljo, in odsuniti
vrata.
Moram srečati angela.