Rušenje

← O puh, šalčka

Rušenje Letni čas Tomaž Šalamun

Parataksa →

Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Je bil? Je stopil? Je pojedel medveda? Mu je
teknil? Zakaj je vezan v črno? Pleme se

valja. Pleme gorí. Pleme zbira modre
znamke. Pleme nabira rože v prstanu. Noč

marmelira usta. Bog je krvav. Imel sem
boben, ki ga nisem dal. Ljubezen, hruško,

veter, vse v naravi, a brezčasni. Imel sem gledati
sneg, ko je snežilo in tebe, ki si roso spel. Imel sem

roko v truplu. Gledal sem skozi gurtne pomladi
plečat, suh, moker in roževinast, méd mladega

dekleta. Imel sem ponavljati. Imel sem ponavljati.
Storži, bolečina. Ko bo spralo tebe, ljubi, bom

počakal. V robu žleba veko zapustiti.
Dan zakriti. Sva ujeta in upati? Zaklenjena?