Pojdi na vsebino

Rožni vrh ~ Gorečka

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Rabensberg~ Lančperk Rožni vrh ~ Gorečka
Gradovi in graščine v narodnem izročilu I
Janko Orožen
Prešnik
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



1.Kmetje so včasih ogoljufali graščaka

[uredi]

Kmetje so morali dajati desetino od vseh poljskih pridelkov, torej tudi od žita.

Graščaki so pobirali žito iz kozolcev; navadno so si vzeli vsako deseto leto. Kmetje so zato v to lato naložili manj žita. Ako je graščak štel late od spodaj navzgor, so ga res goljufali, ako jih je pa štel od zgoraj navzdol, tedaj je bil kmet goljufan. Uspeh goljufije je bil torej odvisen od »sreče«.

2.Kmetjerešijo svoje tovariše iz ječe

[uredi]

Mesto, kjer je bila na Rožnem vrhu ječa, se pozna še danes.

Ko je bilo odpravljeno podložništvo, so kmetje zahtevali od graščaka, naj izpusti zaprte jetnike. Graščak jim ni hotel ugoditi. Kmetje so zdaj sklenili, da jih osvobode sami. Eden izmed njih je slišal pod zemljo stokanje in je odkril rov, ki je vodil do nesrečnih prijateljev. Po rovu so kmetje vdrli v ječo in so jih osvobodili. Mnogi izmed nesrečnežev so bili gluhi, slepi, hromi itd.

V bližini ječe je bil drug rov, v katerem so graščaki shranjevali smodnik. Z njim so streljali, kadar so vinogradi dobro obrodili.

Rov se še pozna.

3.Poslednji graščak na Rožnem vrhu

[uredi]

Prvotno je spadal Rožni vrh h graščini Lemberg. Kadar je bilo treba kmete klicati na tlako, so zatrobili na rog: »Kmet, kmet, gospod te kliče na tlako!«

V prvi polovici 19. stoletja je kupil Rožni vrh neki trgovec, ki je bil zelo bogat. Imel je svojo ladjo in je vedno vozil ves denar s seboj, kadar je šel na potovanje.

Nekoč se je tudi odpravil na pot. Pred odhodom se je sprl s svojo ženo in ni zato nič molil. Bog mu je poslal nesrečo. Potopil se je z ladjo in denarjem vred. Njegova graščina pa je prišla na boben. Kupil jo je najprej graščak s Prešnika, nato pa. jo je dobil po zamenjavi neki kmet.

Tistega trgovca so kmetje sila mrzeli. Ko je nekoč pri njem gorelo, so si kmetje prilastili razne graščinske predmete, ki jih še zdaj najdemo po hišah.

Med požarom so žene videle velikega žarečega psa, ki je tekal okrog graščine.

4.Čudežno drevo

[uredi]

Poleg rožnovrške graščine je baje stalo drevo, ki je imelo tri vrhe.

Na enega izmed njih je splezal na sveti večer graščak in zvedel, kje bo med letom svatba in kje mrlič. S strani, kjer bo svatba, mu je prihajala naproti godba, s strani, kjer bo mrlič, pa molitev.

Preprosti ljudje so zato smatrali rožnovrške graščake za nekake vsevedneže.

5.Zakopan denar

[uredi]

Na prostora, kjer je nekdaj stal grad, kmetje večkrat vidijo plamen. Pravijo, da so graščaki ondi zakopali krivično pridobljeni denar. Ta denar sedaj gori in jih spominja na trpljenje prejšnjih časov.