Pojdi na vsebino

Roža

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Živopisec in Marija Roža
Slovenske legende
Anton Medved
Jezušček v gozdu
Spisano: Maja Kljajič in Mateja Jagodič
Izdano: (COBISS)
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



    Roža

Ko sta Jožef in Marija
z Detetom v Egipt bežala,
pravo stezo sta zgrešila,
v gosto trnje sta zabredla.
In Marija se je zbala,
da bi Jezusove roke
ali noge ne ranila
grmov glogovih bodica.
Ali tisti hip Devica
s čutom žalosti globoke
na otroku je zaznala,
da mu roka krvavi.

Naglo je hotela krvco
v materski ljubezni vneti
z nežne roke mu otreti,
ali Dete ni pustilo,
roko je otreslo samo.
Kaplja je na zemljo pala
in tedajci je pognala
lepa cvetka v jasni zrak.

Bila roža je rudeča,
trnja polna in dišeča,
danes še ljubezni sladke
in bolesti grenke znak.