Roža

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Živopisec in Marija Roža
Slovenske legende
Anton Medved
Jezušček v gozdu
Spisano: Maja Kljajič in Mateja Jagodič
Izdano: (COBISS)
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt



    Roža

Ko sta Jožef in Marija
z Detetom v Egipt bežala,
pravo stezo sta zgrešila,
v gosto trnje sta zabredla.
In Marija se je zbala,
da bi Jezusove roke
ali noge ne ranila
grmov glogovih bodica.
Ali tisti hip Devica
s čutom žalosti globoke
na otroku je zaznala,
da mu roka krvavi.

Naglo je hotela krvco
v materski ljubezni vneti
z nežne roke mu otreti,
ali Dete ni pustilo,
roko je otreslo samo.
Kaplja je na zemljo pala
in tedajci je pognala
lepa cvetka v jasni zrak.

Bila roža je rudeča,
trnja polna in dišeča,
danes še ljubezni sladke
in bolesti grenke znak.