Jezušček v gozdu

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Roža Jezušček v gozdu
Slovenske legende
Anton Medved
Topol
Spisano: Maja Kljajič in Mateja Jagodič
Izdano: (COBISS)
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt



   Jezušček v gozdu


Poletno jutro sveti Jožef pravi,
ko jutranjo molitev dokonča:
"Še dan's se mi tesarsko delo vstavi,
če si takoj ne preskrbim lesa."

"Oj, oče, vzemi s sabo tudi mene,"
poprosi dete Jezušček Iepo,
"da videl cvetke, gozde bom zelene,
da slišal ptičje petje bom sladko."

Dovoli oče, in otrok veselo
od matere se ide vzet slovo,
in žago in sekiro si za delo
pripravi božje dete radostno.

V prekrasnih bojah dijejo ovetliee,
mar slutijo prihod li Stvarnika?
Dan's v prazničnem so blesku krasotice,
po njih se sveti rosa biserna.

Obilo delo že izvršil točno
pobožno v Bogu zbrani je tesar;
pomaga Ijubi Jezušček mu ročno,
prinasa in odnaša lahko stvar.

Na vedrem nebu solnce plava više,
in silna mu postane žarkov moč,
žare se lica Jezuščku, ki briše
od nežnega si čela znoj prevroč.

Pod vitko jelko dete v senco leže,
kjer mu je mehka postelj mah hladan,
tu zabi v mirnih sanjah dela teže,
odpira se mu rajski dom krasan.

Zdaj jelka pripoguje tanke veje,
za streho se nad Jezuščkom zgosti,
da hudi solnčni žarek skoz ne greje,
se milo rajsko dete ne vzbudi.