Jezušček v gozdu
| ← Roža | Jezušček v gozdu Slovenske legende Anton Medved |
Topol → |
| |||||||||||||||
Jezušček v gozdu
Poletno jutro sveti Jožef pravi,
ko jutranjo molitev dokonča:
"Še dan's se mi tesarsko delo vstavi,
če si takoj ne preskrbim lesa."
"Oj, oče, vzemi s sabo tudi mene,"
poprosi dete Jezušček Iepo,
"da videl cvetke, gozde bom zelene,
da slišal ptičje petje bom sladko."
Dovoli oče, in otrok veselo
od matere se ide vzet slovo,
in žago in sekiro si za delo
pripravi božje dete radostno.
V prekrasnih bojah dijejo ovetliee,
mar slutijo prihod li Stvarnika?
Dan's v prazničnem so blesku krasotice,
po njih se sveti rosa biserna.
Obilo delo že izvršil točno
pobožno v Bogu zbrani je tesar;
pomaga Ijubi Jezušček mu ročno,
prinasa in odnaša lahko stvar.
Na vedrem nebu solnce plava više,
in silna mu postane žarkov moč,
žare se lica Jezuščku, ki briše
od nežnega si čela znoj prevroč.
Pod vitko jelko dete v senco leže,
kjer mu je mehka postelj mah hladan,
tu zabi v mirnih sanjah dela teže,
odpira se mu rajski dom krasan.
Zdaj jelka pripoguje tanke veje,
za streho se nad Jezuščkom zgosti,
da hudi solnčni žarek skoz ne greje,
se milo rajsko dete ne vzbudi.