Punčka se je vrnila (1951, krajša)
| Punčka se je vrnila (1951, krajša) Vera Albreht |
Punčka se je vrnila (1951, daljša) → |
| |||||||||||
Uvod
Vsako leto je živela
v hišici na vrhu grička -
ko livada je vzcvetela
in zapela v gozdu ptička -
Punčka, ki jo prašna cesta
pripeljala spet je iz mesta.
Napovedovalec:
Ej, otroci verjemite!
Čuli boste zgodbo mično,
Kako verno in odlično
čuvali so domek mali,
ko na Punčko so čakali
vsi po vrsti: kužek Pazi,
mucek, ki po strehi lazi,
veverica v bližnji smreki,
petelinček bel v pripeki,
žaba Kvaka, putka Koka,
vsi prijatelji otroka.
Jih spoznati mar želite?
Samo malo potrpite!
Da ne pojdem prepočasi,
naj se kužek sam oglasi.
Psiček:
Jaz sem kuštrav kužek Pazi,
verno hiše se držim,
če skrivaj se tat priplazi
z laježem ga napodim.
Napovedovalec:
Mucek, pridi bliže, čuješ!
Povej, koga zalezuješ?
Mucek:
Za igračo bil sem lani,
mož postal sem od takrat,
vsaki miški in podgani
brez težav zavijem vrat
Napovedovalec:
Dva poznate že dovolj,
kdo si, veverček, povej!
Veverica:
Jaz sem Švigec iz temne hoste,
morda mi verjeli boste,
da sva s Punčko se spoznala,
ko mi je orehov dala.
Napovedovalec:
Petelinček, kar zapoj!
Vsi poznajo glasek tvoj.
Petelin:
Kikiriki, kikiriki,
sem na nogah, ko se dani.
Če v mraku ne odpro mi vrat,
se spravim kar na streho spat.
Napovedovalec:
Še nekdo caplja za njim.
Pst! Da je ne prepodim.
Putka:
Ko, ko, ko, mar ne poznate
putke grahaste, košate?
Kadar piščeta valim,
vse od sebe zapodim.
Napovedovalec:
Joj, storili bi napako,
če bi pozabili Kvako.
Žabica:
Žabica sem iz mlakuže,
moja znanca muc in kuža,
sta me vzela v svojo sredo,
da bom Punčki za sosedo.
Napovedovalec:
No, zdaj ste jih vse spoznali!
Nihčè, vem, nam ne uide,
vsi bodo zvesto čakali,
dokler Punčka k njim ne pride.
(Volk zatuli)
Napovedovalec:
Jojmene! Ste morda čuli?
Videti ga ni nikjer,
a v bližini nekdo tuli -
joj!. To bo gotovo zver.
Strah me je, če se priklati
kadar punčka bo doma!
Pismo moram ji pisati,
da bi vendar ne prišla.
(Punčka se pripelje)
Napovedovalec:
O, prepozno! V tej samoti
je pred hišico stopila.
Bo ušla usodi kruti,
se bo živa še vrnila?
Punčka:
Kličejo me Punčka tudi,
pravkar iz mesta sem prišla,
vsi me imajo strašno radi.
Spet sem z vami …
Napovedovalec:
Vem, da ste vsi radovedni,
kako Punčko so sprejeli?
Če ne boste preporedni
bomo z zgodbico začeli.
USPAVANKA
Le zaspančkaj Punčka mala,
zvezdica se je prižgala,
kmalu se bo utrnila
ptičko v veji prebudila.
Luna že na nebu vzhaja,
žejna v vodi se napaja,
ribica bo zaveslala,
v mesečini se skopala.
Le zaspančkaj, Punčka mila,
zjutraj se boš prebudila
in k vodici pohitela,
zlato ribico ujela.
Opombe urednice
[uredi]- Krajša verzija radijske igre Punčka se je vrnila: Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Posebne zbirke Boga Komelja, Zapuščina Vere Albreht, Ms 254, IN = 6792, rokopis, št. 2/13 (4 strani).
- Punčka se je vrnila iz leta 1951 je prva slovenska radijska igra za otroke po 2. svetovni vojni in ne Zvezdica zaspanka Frana Milčinskega (Alenka Okorn, Razvoj izvirne slovenske radijske igre za otroke, Filozofska fakulteta, oddelek za slavistiko, diplomska naloga, mentor prof. dr. Boris Paternu, Ljubljana, maj 1973, str. 9). Monika Zupanec (2014) piše, da je Zvezdica Zaspanka prva otroška radijska igra, ki jo je leta 1952 zapisal in nato tudi režiral Frane Milčinski - Ježek. (Monika Zupanec, Kratka sodobna pravljica Zvezdica Zaspanka v različnih medijih, diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, mentorica red. prof. dr. Mileva Milena Blažić, Ljubljana, marec 2014, str. 2).
[[Kategorija: dramatika za otroke]