Psi in volkovi

Psi in volkovi
Blaž Lukan

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

PSI ALI VOLKOVI

RAZTRESENA volčja semena so pol živali in
pol rastline, a ptice jih zobljejo le, kadar
želijo umreti. No, in kadar se ženijo.

A v zemlji volcje klijo naglo, naprej iz
prsti pogledajo zobje, tenki, a trdni kot iz
soli, nato oči, no, nato se ustavi, samo od
sebe ne gre, seveda, nato nastopimo mi.

NASRŠENI kot psi ali volkovi smo in gremo za
sledmi, proti zobem, proti očem, z repi
opletamo, sledi delamo z jeziki, z repi jih
brišemo, tako dolgo, dokler jih ne najdemo.

NO, oči utrpnejo, zobje trepeatjo kot
cvetje, torej to so oči, pravimo, to so zobje,
kje imajo pa telesa?

NATO zagrebemo v prst, v globino, da jih izkopljemo,
vse do repov, ja, otresejo se, oči jim osteklenijo,
zobje zakrvavijo in slediti začno našim sledem, v
rahlem snu, dokler nas ne dohitijo.

NO, potem smo že sami psi, sami volkovi, polno
je sledi, nič več semen ne kali, najbrž smo že
povsem izgubljeni, vendar so naše poti še naprej
drzne in strme, naši trebuhi večkrat razparani kot celi,
modra, se nam zdi, smo že čisto drugje in smo
že smešni, naše oči solzne, naši zobje izsušeni,
po naših poteh pa so pode novi psi, novi volkovi,
in za nami ne ostaja nobenih sledi, kdo ve? . . .