Oglje

← Prsti

Oglje Blaž Lukan

Psi ali volkovi →

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

OGLJE

OGLJE, drago oglje! Zgodb ni v tvojem očesu,
a vendarle si! Kako si?

GLOG te vsak dan znova utrudi. Veš, Glog nima
krvi. Cedra je gosta od starih sokov, njo
pusti. Mleček, ki se ti pocedi iz prsi, se
lepi: samo dotakni se ga in ga pusti. Lahko te
obsodijo, da se ti pustilo sledi. Vepri so
strašni. Iz vsakega vonja narede greh: zagrizi,
močno zagrizi v dlesen in zbeži. Opomni
ga, drugače pozabi. Voda ti ni. Most ti ni.

Le klasje, drago klasje ti je.

ODGOVORI mi (a glas te ne reši, sledi ni, slonica
gre iz oči, vetrovi so že položni): Čemu si?

NE, ne, ne smeš hiteti. Razmisli. Gosje pero
med zobmi še ne rodi pesmi. Skrij se v zbirko:
čuješ sokove? Čutiš pritisk, zelenilo, osmozo?
Seveda. In čutiš prihod mraza na jesen? Seveda,
čutiš, čutiš! . . .

OGLJE, drago oglje, grozd ni nič bliže grozi
kot ti, zato ga pusti pri miru. Oglej se po
dolini, in še preden te zaskomina, da bi pustilo
sledi, zaspi. V snu smo vendar vsi kot poročeni!