Prijatelstvo

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Oblakom Prijatelstvo.
Val. Orožnovi spisi
Valentin Orožen
Veselje Štajerca
Poslovenjena.
Viri: Valentin Orožen, Val. Orožnovi spisi, založil Ignacij Orožen, Celovec 1879, strani 30–32 (COBISS).
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).

Delo ni nujno v javni domeni tudi v ZDA. Za dela, objavljena pred letom 1978, se v ZDA upošteva rok preteka avtorskih pravic 31. december 95. leta od datuma stvaritve dela, za dela, objavljena leta 1978 ali pozneje, pa 31. december 70. leta po smrti zadnjega živečega avtorja.

Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Le vstajaj, le vstajaj, mi srce gorkó,
In grlo mi gladko prepevaj lepó:
Naj pesen se moja k nebesom glasi,
In milost na srce in jezik rosi.

Če hočeš prijatelstvo pravo spoznat',
Zapel ti od nja bom, poslušaj me rad!
Prijaznosti srce odprto imej,
Podobo prijatlov v dveh trsih poglej!

Dva trsa v vinogradu vsajena sta
Dorasla prav blizo en druga obá,
Sta si korenin'ce zaplela zvestó,
Da močen vihar jih razmajal ne bo.

Prihruje od severja hudo vremé,
Prav zvesto tovarša objameta se;
Razkrušit' se eden od druga ne da,
Stojita al' padeta skupaj oba.

Obljubo storila prezvesto sta si,
Dopolnit' taisto nju srce želi:
Že v malem se vadit, zvestobo držat',
Da bota zamogla v velikem obstat'.

Si spletata z malega venec zvestó,
Da se pri velikem odtrgal ne bo;
Kdor v malem se trdno, zvestó ne drži,
V velikem kaj rado mu tud' spodleti.

In kar si prisežeta, to se zgodi:
Nju venec je zelen, cveti in zori!
Priklanja ju zima in teža vročin,
Povzdigne ju zopet obljube spomin.

Če eden omaga, se drugi solzi,
Če vidi, da vstaja, se ž njim veseli;
Veselje je slajše, in žalost nehá,
Če ju si delita med sébo obá.

Presladko mi je, od prijatelstva pet',
Še slajše je, prav'ga prijatla imet';
Če hudo bo vreme, bom pesen zapel,
Prijatla se spomnil, in bodem vesel.

Prepevaj le duša, in prosi Boga,
Da b' zmirom prijatla si dobra bilá:
Naj zemlja razpade, naj svet se zdrobi,
Resnična ljubezen na večno živi!